Samica divjega petelina v začetku junija gnezdi. Po štirih tednih valjenja se izvalijo piščančki. V času valjenja in vodenja mladičev je divji petelin zelo občutljiv na nemir. 

Samica - kura gnezdo naredi sama. Navadno je med koreninami debelega drevesa, pod deblom podrtega drevesa ali v  gostem rastju. Ker je gnezdo na tleh, je zelo izpostavljeno plenilcem jajc (jazbec, lisica, divji prašič,...). Veliko jih tako propade še preden se mladiči sploh izvalijo.

Mladiči kmalu po izvalitvi sledijo materi in sami iščejo hrano. V prvih tednih življenja se hranijo predvsem z žuželkami, zlasti mravljami in gosenicami. Najraje se zadržujejo na območjih z dobro razvito borovnico, saj so tam manj opazni, vendar le če imajo mir. Zelo so občutljivi na slabo vreme in izpostavljeni plenilcem. Le redki dočakajo prvo zimo.

Sečnja in gradna cest v tem času predstavljata veliko motnjo. Isto velja tudi za druge človekove dejavnosti, kot so pohodništvo in druge oblike rekreacije ter nabiralništvo (borovnice). Zlasti problematični so množični pohodi in planinarjenje izven planinskih poti ter psi, ki niso na povodcu.

Odrasli divji petelini se poleti hranijo predvsem s plodovi in listi borovnic ter malin.